Laetitia »Kiki« Pohl
– na internetu Kikiwritings – je diplomirana dramaturginja, v prostem
času pa deluje kot kantavtorica in vodja svojega benda KiKi. Njen glasbeni album,
naslovljen KRiKi, je poln njenih nekoliko nenavadnih pesmi v folk-pop stilu, ki jih lahko
poslušate na vseh pretočnih platformah. Kiki se lahko pohvali z nastopi na priznanih
festivalih, kot so Druga godba, MENT Ljubljana in Waves Vienna. Februarja 2025 ste jo lahko
spremljali tudi v oddaji Ema 2025, kjer se je s svojo avtorsko pesmijo O-ou! uvrstila na četrto mesto.
Kiki se je v Geobandi znašla po naključju, ostala pa je nalašč. Privabila sta jo plesen in igriv
pristop do glasbe ter raziskovanje starinskih, njej prej nepoznanih pesmi.
To, da obenem vokalne harmonije gradi s prijateljicama Nino in Galo ter še dodatno širi svoja
glasbena obzorja, pa je zanjo sploh češnja na torti.
Diskografija:
Nina Slavec
je študentka novinarstva in predsednica Kluba vrhniških študentov, ob priliki pa
rada tudi organizira dogodke. Veseli jo petje in nastopanje v gledaliških predstavah.
V srednji šoli je poleg vsakoletnih produkcij sodelovala tudi v šolskem bendu. Kmalu
potem se je znašla še v mnogih drugih bendih, kjer je sodelovala kot pevka in
avtorica. Eden njenih ljubših projektov iz tistega časa je pesem Potohodec,
navdihnjena z dramo Daneta Zajca, ki je nastala kot šolski projekt.
Nastopala je na Valu 202 in v muzikalu Povodni mož, igra pa tudi v filmu Little
Trouble Girls, kjer nastopa v zboru, ki ustvarja glasbeno podlago za film. Ustvarjalne
moči združuje tudi s kantavtorico Kiki. Skupaj sta na Kikijinem albumu Kriki izdali
pesem Zvezdna noč, od takrat pa se Nina občasno pridruži Kiki tudi na odru – tako si
pevske dolžnosti delita tudi v Geobandi.
Gala Pregel
je študentka grafičnih in interaktivnih komunikacij, ki svoje kreativne ideje enako
spretno preliva tako v vizualno umetnost, kot v glasbo. Pevsko se izobražuje v Glasbeni šoli
Litija-Šmartno pri profesorici Barbari Sorč, sicer pa nastopa v svoji sobi, kjer je hkrati lahko
solistka, spremljevalni vokal, tonski tehnik in občinstvo.
Na odrih jo pogosto najdete tudi kot backvokalistko v Kikijinem bandu – slišali ste jo lahko tudi na Emi 2025, kjer je spremljala Kiki.
Geobandi se je pridružila kot tretja vokalistka na povabilo Kiki in Nine, ki sta jo v skupino
zvabili z enostavno, a učinkovito argumentacijo: »Gala, to je čist tvoj vibe.« In res je. Njena
vokalna širina in občutek za harmonije zdaj sooblikujeta zvok benda, ki postaja vse bolj
prepoznaven.
Andrej Šmuc
je glasbeno aktiven že od leta 1981, ko je začel s kariero živciranja učiteljev klarineta. To zelo
uspešno kariero je kasneje še nadgradil z živciranjem dirigentov Pihalnega orkestra Logatec, v
katerem je deloval več 10 let. Kot vsak pravi Logatčan je, v želji po bližnjici do dekliških src,
začel z igranjem kitare. Ker je bila ta kariera zelo neuspešna, jo je poizkusil dopolniti z
igranjem mandoline. Žal so bili uspehi primerljivi, kljub temu, da je postal ustanovni član rock,
bluegrass in country zasedbe Uncle John's Band, ki je v kritičnih logaških logih veljala za pravo
glasbeno poslastico.
Od leta 2018 Andrej Šmuc igra klarinet, banjo ter trobento in tenor pri zasedbi Geobanda.
Diskografija:
-
CD album: Pihalni orkester Logatec; Koncert v Slovenski filharmoniji, 28. 1. 1999; Dirigent:
Albert Brunner.
Boštjan Rožič - Rodjo
Še dobro, da so stričevo harmoniko na kašči pregrizle miši, za novo pa v družini ni bilo denarja
in tako je belokranjski fantiček za birmo dobil le kitaro. V prvem letniku gimnazije (1989) so
ustanovili prvi poizkus benda BCBB - Bad Copy Beatles Band (Jan, Tomaž, Rodjo), nato pa hitro tudi
resnejši Nonamé (Prijo, Gricko, Tomaž, Rodjo). Ta zasedba, definirana na prirojenem ritmu in
samoukih kitarah, je delala avtorsko glasbo in muzicirala po takratni izredno živi klubski sceni,
nato pa v prvem letniku faksa leta 1993 odpela svoj zadnji spev. Ker je bilo takrat zaradi
delovanja MKK-ja v Črnomlju glasbena scena bujna, se je hitro ustanovila še plemenitejša, na
krilih grunge eksplozije definirana zasedba Go.be (Jože, Ivo P. jnr, Prijo, Rodjo). Ker je v
skupino zašel veliko boljši kitarist, je dotični presedlal na bas kitaro, ki je od začetka zvenela
še precej kitarsko, nato pa izkustveno prešla v basovske linije. Tudi ta glasba je bila izključno
avtorska, predstavljena pa na počasi pojenjajoči klubski sceni, nato pa po izdani zgoščenki padla
v rahli počitek. V zatišju delovanja tega benda, je nato potrebe po muziki zadostil Tinitus
(2000), katerega muzikalično jedro so tvorili trije uigrani člani Go.be (Jože, Ivo P. jnr, Rodjo)
svoje je doprinesel član Nonamé (Tomaž), okrasil pa jo je izredni vokalni par (Mare & Vlatka -
Maček). Po raznih rock veselicah so preigravali izbrane komade balkanske rock scene, grungeja in
nekaj modernejše ritmične muzike. Tako Tinitus, kot tudi Go.be znajo še vedno zarondat, če ne
drugje, pa v zaklonišču. Izdati je potrebno, da je dotični iz ozadja sprožil ustanovitev Geobande
(2018), kjer z izrednim entuziazmom nadomešča pomanjkanje znanja igranja akustične kitare in
ukulela.
Diskografija:
Go.be
-
Kompilacijski CD: Pot med zvezde 2 (2 pesmi), 2001
-
Kompilacijski CD: Green George in Lepa Anka (3 pesmi), 2001, KBŠ
-
CD album: Go.be, 2011, samozaložba
-
Kompilacijski CD: Imamo dobro glasbo (1 pesem), 2015, založba RTV Slovenije
PAZ Vinko Vodopivec
-
CD album: PAZ Vinko Vodopivec (sodelovanje kot pevec), 1998, samozaložba
Tomislav Popit
je glasbeno aktiven že od leta 1990 in je eden od soustanoviteljev vrhniške glasbene skupine Hic
et nunc, ki je pomenila eno od največjih prelomnic v razvoju rokovske poetike na naših tleh.
Pri Hic et nunc je Tomislav Popit igral bas kitaro in sodeloval pri spremljevalnih vokalih. V
zgodnjem obdobju so bili Hic et nunc melodični rokovski band, ki je v zadnjem obdobju delovanja
zaznamoval premik v glasbeno poglobljen izraz, s tem pa tudi zahtevnejšo poetiko. Od tod ob
nespornem talentu izvira tudi svojevrstnost glasbene govorice in njena neprimerljivost, ki
preprosto pomeni zvok Hic et nunc, ki je v sebi nosila veliko dediščino ritma in bluza.
Od leta 2006 je član skupine The Frictions, ki ob Chrisu Eckmanu na vokalu in kitari,
bobnarju Luki Šaleharju in kitaristu Bernardu Kogovšku v duhu izpovednega in čustvenega rokovskega
zvoka raziskujejo smer, ki so jo zaznamovali Television, Crazy Horse in zgodnji Dream Syndicate.
The Frictions so oblikovali prepoznaven zvok, v katerem lahko prepoznamo marsikaj, kar smo slišali
na več kot tridesetih izdanih ploščah skupin, v katerih delujejo in so delovali posamezni člani
skupine The Frictions.
Od leta 2018 Tomislav Popit igra kontrabas pri zasedbi Geobanda, ki ga sestavljajo geologi od
diplomantov do profesorjev in igrajo na številnih domačih in mednarodnih geoloških kongresih tako
doma, kot v tujini.
Diskografija:
Hit et nunc
-
CD album: Hic et nunc, 1995, FV rercords, ŠOU
-
CD album: Lava, 1997, FV records
-
CD album: Howling Monkeys Blues, 1998, FV records
-
CD album: Manitu, 2002, Statera records
-
CD album: Burn Fat Old Sun, 2005, Nika Records
The Frictions
Diskografija:
Sodelovanje z drugimi izvajalci ali glasbenimi skupinami
-
CD kompilacija: No Border Jam, 1993
-
CD album: Terry Lee Hale – Shotgun Pillowcase, 2007, Borderdreams
-
CD album: Chris & Carla – Fly High Brave Dreamers, 2007, Glitterhouse Records
-
CD album: Chris Eckman – The Last Side Of The Mountain, 2008, Glitterhouse Records
-
CD album: Velvet Fog: The Studio Recordings, 2000, (Fly High Brave Dreamers, 2007, Glitterhouse
Records)
-
CD album: Projekt Bob Dylan: Volunteer Slovenia: 1. Hic et Nunc s pesmijo One More Cup of Coffe
(Valley Below) in 2. Chris Eckman & The Frictions s pesmijo Señor (Tales of Yankee Power)
Igor Rižnar
Leta 1984 se je takoj po pobegu iz JLA včlanil v punk jazz zasedbo Kure na gnoju, katere člani so
kasneje pristali v ansamblih Kapela la Chateliere (Andrej Čopar) in Potepuhi (Blaž Grm), igral je
kitaro in violino.
Naslednjega leta je bil povabljen kot spremljevalni član v skupino Marcus 5, ki je na Novem Rocku
‘85 skupaj z Videosexom, Glorio, Avtomobili, Kliniko za cinike in Skakafci predstavljala novo generacijo slovenskega
popa. Naslednje leto se je pridružil skupini Basisti, kjer je igral violino. Z avtorsko
glasbo (el. kitara) je leta 2003 na Dnevih knjige pospremil predstavitev pesniške zbirke Lila,
pesnika Marcella Potocca skupaj z basistom Matjažem Medveškom.
Na snemanje plošče Uvod v strastno ga je leta 2006 povabil dvojec Demeter, leta 2007 pa so ploščo
predstavili tudi v Izštekanih, kjer igra saksofon in ustno harmoniko. Leta 2010 se pridruži
skupini Soma Arsen s katero posnamejo CD Gluhi cirkus brez posluha. Leta 2022 je bil kot
saksofonist povabljen v skupino Nabla X, kjer je pomagal pri snemanju plošče Julija in sedem
palčkov.
Od leta 2018 je aktiven član zasedbe Geobanda, kjer igra električno in akustično kitaro, lap steel
kitaro ter saksofon.
Blaž Milanič
je tolkalist in vokalist samouk, zaljubljen v glasbo. Že kot otrok je gojil veliko ljubezen do
nje, vendar je potreba po gibanju in brcanju žoge zmagala nad glasbo, za katero v zgodnjem
otroštvu enostavno ni bilo časa.
Tolkala je spoznaval v času študija preko dobrega prijatelja in profesionalnega tolkalista Roka
Škarabota. Med konci tedna, ki jih je v obdobju študija v Ljubljani preživljal v domačem Mirnu pri
Gorici, se je sproščal ob neskončno dolgih jam session-ih, ki so trajali dolgo v noč.
Glasbeni okus je razvijal s poslušanjem raznovrstne glasbe, vse od trdih »težko kovinskih« skupin
(Iron Maiden, Metallica, Pantera in še »trših« D.R.I., Anthrax ...), preko punk rocka (Nofx, No
Use for a Name, Bad Religion ...), reggae in ska glasbe (Black Uhuru, Culture, The Skatalites,
Elvis Jackson ...) vse do latino ritmov (Jimmy Bosch, Buena Vista Social Club, Giovanni Hidalgo
...).
Tine Vučko,
klasično izobražen tolkalec, je v glasbo zaljubljen že 30 let. Aktiven je bil predvsem na klasični
sceni, saj je z več orkestri, predvsem s Simfoničnim orkestrom Cantabile (vodja sekcije tolkal,
timpanist in občasni solist) in s Pihalnim orkestrom Logatec, več kot dve desetletji zelo uspešno
koncertiral po Sloveniji in Evropi ter pripomogel k mnogim izjemnim uspehom. Posvečal se je
predvsem klasični glasbi in kot član ali gost sodeloval s številnimi, tudi mednarodnimi
simfoničnimi orkestri, najrazličnejšimi ansambli in komornimi skupinami ter muziciral na številnih
domačih in evropskih odrih: v Franciji, Švici, Avstriji, Italiji, na Češkem, Hrvaškem in še kje.
Poleg glasbenega udejstvovanja je Tine tudi avdiofil, glasbeni kritik, prevajalec in velik
ljubitelj literature. Trenutno igra bobne v skupinah Geobanda in Društvo ljubiteljev. Ob vsej
koncertni kilometrini in stotinah nepozabnih glasbenih doživetij so ga najbolj prevzeli trije
glasbeni dogodki, ki se jih je imel čast udeležiti kot poslušalec: znameniti novoletni koncert
Dunajskih filharmonikov ter dva koncerta zanj najodličnejšega skladatelja filmske glasbe vseh
časov Johna Williamsa.
Astrid Švara
je povezana z glasbo že vse od leta 1997, ko se je pri sedmih letih vpisala v Glasbeno šolo
Sežana, kjer je zaključila osnovno glasbeno šolo za violino, vzporedno z njo pa 3 leta obiskovala
godalni orkester glasbene šole. Violino je po končani šoli igrala v cerkvenem zboru Župnije Komen
in s tem ohranjala osnovno znanje, ki ga je pridobila v šoli.
Od leta 1998 do 2007 je pela v otroškem in mladinskem pevskem zboru Osnovne šole Komen, kjer je
svoj glasbeni talent oplemenitila v vlogi sopranistke, mezzosopranistke in solistke, ter nastopala
na številnih domačih, regionalnih in evropskih tekmovanjih, kjer sta tako otroški kot tudi
mladinski zbor požela veliko priznanj, medalj in pokalov. Glas je sočasno in vzporedno ogrevala
tudi v cerkvenem pevskem zboru.
Od leta 2019 Astrid Švara pri skupini Geobanda zaseda mesto vokalistke. Občutek za nastopanje in
ples, ki ga s pridom uporablja pri nastopih zasedbe Geobanda, je urila v svoji 12 letni Hip-Hop
tekmovalni in učiteljski karieri, ki ju je okvirno zaključila leta 2016.
Diskografija:
-
CD album: Kipi srce, cvete obraz, 2003/04, Založnik Osnovna šola Komen, master in tonska
obdelava: Erik Šinigoj.
Kristina Mužič
se z glasbo ukvarja od svojega 7 leta starosti. Svoje glasbeno pot je pričela z igranjem blok
flavte, ter kot je v navadi, nadaljevala z igranjem prečne flavte in tako uspešno zaključila nižjo
glasbeno šolo v Ljubljani. Zaradi ljubezni do jazz in blues glasbe je že v obdobju osnovne šole
pričela z igranjem saksofona. V vmesnem času je bila članica elitnega osnovnošolskega banda,
pevskega zbora in pihalnega orkestra v glasbeni šoli, kjer si je pridno nabirala glasbene izkušnje
in napajala svoj glasbeni entuziast.
Od leta 2005 je bila Kristina Mužič ponosna saksofonistka Pihalnega orkestra Bežigrad, kjer je
imela čast igrati z mnogimi izvrstnimi in talentiranimi glasbeniki. Kot večletna članica Pihalnega
orkestra Bežigrad si je pridobila mnoga znanja v različnih glasbenih žanrih. Zaradi vse večje
želje po igranju bolj jazz-ovskih viž, se je s saksofonom za kratek čas osredotočila na jazz,
blues in bossa nova – jazz. Po večletnem, intenzivnem glasbenem udejstvovanju je za Kristino
sledil daljši glasbeni premor. Z letom 2020 Kristina Mužič postane članica legendarne zasedbe
Geobanda, kjer ji je v veliko veselje druženje s kolegi geologi in prirejanje pesmi raznoraznih
glasbenih žanrov. V Geobandi ima vlogo pevke in saksofonistke.
Maša Mušič
ljubezen do glasbe goji že od malih nog. V osnovni šoli je pela v otroškem pevskem zboru, nato pa
glasilke zamenjala za plesne čevlje, ko se je začela v Plesnem klubu Fredi učiti latinskoameriške
plese. Ko ji glasba zlezle pod kožo, se ne ustavi. Želja po odkrivanju novih ritmov jo je
popeljala v diskoteke in na festivale, kjer je plesala do sončnih vzhodov in še dlje. Lastne
diskografije nima, je pa v mladosti glasbeno zbirko napolnila s širokim spektrom različnih zvrsti:
od alternativnega rocka z Grindermanom in Nick Cavom & the Bad Seeds preko Jimi Hendrixa, Led
Zeppelin in T-Rexa vse do funka. Dan si rada popestri tudi z afrobeati s Cymande in latino glasbo
ob Gotan Projectu. V zbirki elektronske glasbe pa se skriva vse od acid techna do umirjenega
downtempa s Kruder & Dorfmeister in Thievery Corporation ter eksperimentalnega popa z Roisin
Murphy.
